Vsako leto na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, spletemo dve velikonočni butarici oz. eno butaro in eno butarico. Velikonočna butarica je del velikonočne simbolike, predstavlja snop tradicionalno obarvanih oblancev in zelenja.

Ta običaj sega v 9. stoletje. Naše butarice so narejene izključno iz zelenja. Za osnovo uporabimo leskove veje. V samem vrhu butarice uporabimo za križ veje iz mokovca, ki imajo na koncu že cvetne popke, dodamo cvetoče veje drena, vejo hruše in jablane, liste virha in mačice. Okrog te osnove potem vežemo vejice bršljana.

Spletamo oz. vanjo povezujemo bršljan toliko časa, da dobimo dovolj veliko butaro. Spodaj je med leskove veje zvezan poseben križ na 10 cm dolgem lesenem klinu. Po domače, ga imenujemo "žegen" ali "pušeljc".

Po blagoslovu se bršljan razdeli med živali v hlevu. Nad vsaka vhodna vrata se zatakne po ena vejica. Ostali del žegna se spravi na podstreho. Blagoslovljen les so nekdaj kurili za odganjanje hude ure. Na veliko soboto, ko prinesejo blagoslovljeni ogenj, se stari žegen zakuri v kmečki peči.